Vožnja v slogu

Voznice proti voznikom: kdo je boljši?

Naj te naslov ne zavede – ne bomo tekmovali; nalili si bomo čistega vina. Pri obračunu s stereotipi nam bodo pomagali strokovnjaki.

Ženska je v primerjavi z moškim manj dinamična voznica.

»Ocenjujem, da med vozniki in voznicami ni bistvenih razlik oziroma da razlike pri vožnji nikakor niso pogojene s spolom. Ne glede na spol, starost in predhodno znanje imajo vsi, ki v šoli vožnje sedejo za volan, potencial, da postanejo dobri vozniki. Bistveno je, da učenec oziroma učenka v šoli vožnje premaga morebiten strah do vozila, pridobi spretnosti za vožnjo, se nauči predvidevati in reševati situacije na cesti ter se pripravi na samostojno vožnjo, s čimer prispeva k večji varnosti v prometu. Pomemben je seveda tudi trening vožnje. Tako kot na drugih področjih je tudi pri vožnji pomembno vseživljenjsko učenje, zato vsem, ne glede na to, koliko kilometrov imajo za sabo, svetujem, naj vsakih nekaj let opravijo tečaj varne vožnje,« je jasna Polonca Barbič, učiteljica vožnje v AMZS Šoli vožnje. Bogate izkušnje je pridobila v več kot 32 letih poučevanja.

Ženska se na cesti ne znajde tako dobro kot moški.

Iz nekih drugih časov

Tudi Brane Legan, AMZS inštruktor varne vožnje, na podlagi dolgoletne prakse inštruktorja varne vožnje sklene, da »vozniške spretnosti in sposobnosti, dinamika pri vožnji, odzivanje v kritičnih situacijah in še bi lahko našteval, nikakor niso povezane s spolom. Dejstvo je, da imamo zelo dobre voznike in zelo dobre voznice, da pa so na žalost na cesti tudi slabi vozniki in slabe voznice. Zato bi vsem, tudi tistim, ki zelo dobro obvladajo svoje vozilo in različne prometne situacije, svetoval, naj čim večkrat uporabijo rek mojster (oziroma mojstrica) dela vajo. Več kot bodo vozniki in voznice vozili ter več treningov varne vožnje bodo opravili, boljši in bolj varni vozniki oziroma voznice bodo, s čimer bo vsak med njimi prispeval svoj delček k večji varnosti na naših cestah.«

Ženske so v avtomobilu manj pogumne.

Barbičeva je prepričana, da stereotipi izhajajo iz nekih drugih časov. »Nekoč je bilo veliko več voznikov kot voznic. Pred desetletji je bil v mnogih družinah le en avto, ki ga je v glavnem vozil moški, ženska pa je bila sopotnica. Opažam pa, da mnogo žensk pride na tečaj, potem ko mož zboli ali umre, avto pa ostane v garaži. Tako s kondicijsko vožnjo obnovijo svoje znanje. Na ta način izgubijo strah in postanejo bolj samozavestne voznice. To je po mojem mnenju eden od pokazateljev, da smo ženske morda nekoliko bolj preudarne voznice kot moški. Veliko je tudi takih, ki takrat, ko je avto še vozil mož, same niso vozile oziroma sploh niso opravljale vozniškega izpita, se pa v spremenjenih okoliščinah tudi v kasnejših letih odločijo za pridobitev vozniškega dovoljenja.«

Ženske ne znajo parkirati.

Vse več punc za volanom

Pa razlike pri opravljanju vozniškega izpita? »V mojih začetnih letih poučevanja je morda res držalo, da so fantje za pridobitev vozniškega dovoljenja potrebovali manj ur kot dekleta. Danes teh razlik ni. Prav tako nikakor ne drži, da ženske ne bi vedele nič o vozilih, kar se med drugim kaže v tem, da se interes za opravljanje poklica voznika oziroma voznice (npr. avtobusa, tovornjaka …) ali za poklice, ki so na tak ali drugačen način povezani z vozili oziroma vožnjo (npr. prodaja avtomobilov, servis …), med ženskami povečuje.«

Ženske nimajo pojma o avtomobilu in njegovem delovanju, niti jih to ne zanima.

Strinja se tudi Brane Legan: »Stereotipi o moških in ženskah za volanom, četudi so kdaj držali, so že pred časom padli. Lahko bi tudi rekli, da trditve držijo ali ne držijo neodvisno od spola. Ženske dandanes avtomobile zagotovo obravnavajo in sprejemajo drugače, kot so jih včasih. Nanje se bolje spoznajo, so zelo samostojne, precej jih ve, kaj hočejo, in to tudi izberejo. V tem pogledu so se približale ali pa kar izenačile z moškimi. K temu je zagotovo pripomogla tudi izbira avtomobilov, ki je danes izjemno pestra, kar dodatno pripomore k rušenju stereotipov. Vsi stereotipi o spolu voznika padajo tudi v tem smislu, da so lahko tako moški kot ženske med vožnjo enako nerodni, odsotni oziroma z mislimi drugje, menijo, da so na cesti ravno oni najpomembnejši, prepričani so vase in v svoje sposobnosti, ob opazovanju drugih udeležencev v prometu in opominjanju, ki si ga privoščijo na njihov račun, pa njihove reakcije pogosto agresivne in nespoštljive. Med spoloma niti ni nobenih razlik pri uporabi telefona med vožnjo, kar je z vidika prometne varnosti eden večjih problemov naše družbe.«

Ženske se v prometu počasneje odzovejo na kritično situacijo.

Rizična skupina: mladi moški

Psihologinja doc. dr. Sara Tement ocenjuje, da je »z vidika zanimanja težko reči, kdo se bolj zanima za avtomobilske teme oziroma teme, povezane s prometom, varno vožnjo itd. Malo raziskav obstaja, ki bi to preučevale. V zvezi s samim načinom vožnje pa obstaja nekaj raziskav, ki govorijo v nasprotju trditve, da ženske naj ne bi bile tako dobre voznice kot moški. Najbolj tvegana populacija za prometne nesreče – nesreča je skrajen dogodek, do katere pripeljala cela vrsta napak – so mladi moški. To je po statistikah najbolj rizična skupina. Tako da stereotipa, da so moški boljši vozniki, velika večina raziskav ne potrjuje.«

Ženske so pogosteje povzročiteljice nesreč, ker so slabše voznice.

A dr. Tementova opozarja: »Upoštevati je treba tudi dejavnik kilometrine, saj moški v povprečju prevozijo več kilometrov. Nekatere raziskave to upoštevajo, druge ne. Zanimivo je tudi, da mlajši moški izvajajo med vožnjo več tveganih manevrov, manjkrat se privezujejo, večkrat tudi precenjujejo svoje motorične spretnosti. Ženske po drugi strani pa naj bi imele več lastnosti, povezanih z varnostjo. Res pa velikokrat zasledimo, da so moški bolj prepričani v svoje vozniške sposobnosti. Tudi takšna prepričanja imajo pomembno vlogo pri vožnji. in nas hitro lahko zavedejo. Primer: če smo zelo prepričani v svoje sposobnosti vožnje, bomo bolj tvegano vozili, v nasprotnem primeru nas pomanjkanje zaupanja lahko ovira, nismo sproščeni, prehitro se prestrašimo ...«

Ženska se med vožnjo manj posveča dogajanju na cesti in je z mislimi vsepovsod.

Najboljšo vožnjo zagotavlja zavedanje, da si ranljiv, pravi dr. Tementova. »Med vožnjo moraš biti enako osredotočen kot na delovnem mestu med opravljanjem službenih nalog. Vožnja ni prosti čas, kjer se, medtem ko voziš, lahko prehranjuješ, telefonariš ...« Pa tu obstajajo razlike med spoloma? »Ne bi rekla, da so ženske manj osredotočene med vožnjo, je pa neka raziskava pokazala, da so bolj nagnjene k sanjarjenju, zato ta trditev delno drži. Da se nežnejši spol v prometu počasneje odzove na kritično situacijo, ne morem ne potrditi ne zanikati. Konkretno za to nisem našla nobenih takšnih raziskav, ki bi to potrdile. Glede na to, da so bolj previdne, bi celo sklepala, da se po tej logiki kvečjemu prej odzovejo na kritično situacijo.«

Čas je torej, da odvržemo predsodke ...

... in se predvsem vsi skupaj naučimo biti varnejši vozniki in voznice!

Preberi še: S kolesom po mestu