Intervjuji

Njene barve / TARA ZUPANČIČ

Foto: Katja Žagar

Tara je kot smuti iz navidez težko združljivih sestavin, katerih mešanica pa takoj preseneti s svojo simpatično lahkotnostjo. Tara namreč ni le nekdanji fotomodel, ki je kot sovoditeljica pomagala premagovati tremo plesalcem v oddaji Zvezde plešejo. Je topla, umetniška duša, ki pa je v nasprotju s stereotipi povsem prizemljena in preprosta. Čeprav jo lahko občudujemo kot eleganten televizijski obraz, zna takoj zatem sleči večerno obleko ter popraviti ograjo okoli hiše ali zamenjati pnevmatiko na svojem avtomobilu.

»Prstane sem dobila v dar od svoje družine. Atlantidskega imam najdlje, ostala dva pa sta bila darilo za 20. in 28. rojstni dan.« (Foto: Osebni arhiv)

Mnogi te opisujejo kot zelo barvito osebnost. S katero barvo bi se najbolje opisala in zakaj?

Verjetno kar z vijolično. Zdi se mi zelo polna barva, ki je v bistvu topla, čeprav je na prvi pogled videti hladna...

V kateri barvi pa vidiš svet in kako se ta spreminja?

Vse bolj barvnega vidim, gre na bolje. Predvsem pa se mi zdi, da z leti vidim vse širši spekter.

Mnogi tudi sanjajo v barvah. Kaj pa ti najpogosteje sanjaš v budnem in kaj najpogosteje v spečem stanju?

Ogromno sanjam, predvsem ko spim (smeh). Vsakič sanjam nek nov svet, imam strašno realne sanje. Običajno sanjam kraje, kjer sem že bila, ampak so videti čisto drugače. Vem recimo, da sem v sanjah na Bledu, ampak sploh ne izgleda kot Bled. Lahko, da sanjam o prejšnjih življenjih (smeh). V budnem stanju pa sanjam bolj redko, a če sanjam, je to o bližnji prihodnosti, o zelo preprostih stvareh, na primer o tem, kaj bom zvečer počela. Narejena sem bolj za trenutek, o prihodnosti ne razmišljam pogosto oziroma se z njo ne obremenjujem.

Ali poskušaš vsaj včasih plavati proti toku?

Mislim, da ne. Sem zelo prilagodljiva, kar dostikrat ni v redu, ker zmagajo želje drugih. Včasih ne poslušam same sebe, ko bi se morala.

Če pri oblačenju poslušaš sebe, kaj raje izbereš: bulerje in zaprane kavbojke ali salonarje in krilo?

Uf, to je težka izbira, predvsem zato, ker je moja duša razdeljena na rokerski in elegantni del. Takšen je tudi moj slog oblačenja: sproščeno osebni s kavbojkami in bulerji ter nekoliko bolj eleganten profesionalni slog s krilom in salonarji. Med tema slogoma veliko skačem, ampak bolj sem jaz v sproščenih oblačilih.

»Skodelice Varishana predstavljajo nekakšen izraz moje umetniške duše, saj keramiko opremljam s svojimi poslikavami.« (Foto: Osebni arhiv)

Kateri deli tvojega ne prav punčkastega otroštva so še ostali v tebi?
Gotovo je učinek name pustilo dejstvo, da sem živela sama z mamo in sem jo opazovala, ko je menjala žarnice, zavila vijak, pribila žebelj ali popravila kaj pri avtu. Zato bi rekla, da je v meni iz otroštva najbolj ostala sposobnost opravljanja teh ne prav tipično ženskih opravil. Celo bi lahko rekla, da sem bolj za v delavnico kot za v kuhinjo (smeh), čeprav znam tudi kaj skuhat.

Glede na to predvidevam, da ti bolj ustreza sprehod po gozdu kot fitnes.
Vsekakor, fitnesa v mojem repetroarju ni. Obožujem naravo in živali, čeprav mi trenutno zelo manjka, da nimam nobene.

Gotovo pa te skozi dan spremlja glasba. Kakšna je prva na sporedu, ko se zjutraj zbudiš?
V vseh prostorih imam radio, ampak tiste stare z gumbkom za lovljenje signala. Prižgem jih zjutraj in mi služijo kot zvočna kulisa. Nimam pa zjutraj kakšnih posebnih preferenc, kot jih imam v glasbi sicer.

»Obisk koncerta skupine Guns 'N' Roses, mojih idolov iz mlajših let, predstavlja uresničitev mojih najstniških sanj.« (Foto: Osebni arhiv)

Koga bi torej povabila, če bi lahko izbirala nastopajoče na glasbenem festivalu?
Gunse, jasno (Guns N' Roses, op. a.). Njih bi izbrala vedno, trenutno pa bi jim dodala še Lauro Pergolizzi (LP) in skupino Biffy Clyro.

Ja, vsak pravi roker mora imeti dolgo grivo. Katere pa so stvari, ki tvoje lase naredijo tako filmsko popolne?
Hvala, za lase res zelo skrbim. Včasih sem imela precej slabše lase, zato ne bi mogla reči, da so geni igrali kakšno posebno vlogo. Sem pa že dolgo zvesta eni frizerki in znamki šampona. Lase mi stestirajo in ugotovijo, ali vodo v sebi zadržujejo ali ne, potem pa glede na to namešajo šampon le za moje lase. Konice si včasih premažem s kokosovim oljem in eteričnim oljem ylang ylanga. Poleg tega las gotovo že 5 ali 6 let ne barvam in jih redno, vsak mesec ali dva, strižem, po možnosti takrat, ko je luna v levu. Menda potem zrastejo hitreje in so močnejši.

»Škatlico mi je za srečo in moje prvo vodenje izdelal Peter Poles, ko smo začeli z oddajo Zvezde plešejo. Potem sva vanjo celo sezono zbirala bleščice, ki so zvezdam in plesalcem padale z oblek. Vso sezono sem jo imela pri sebi in postala je nekakšen amulet.« (Foto: Osebni arhiv)

Nekateri luno izkoristijo tudi za diete. Torej: diete da ali ne in zakaj?
Z dietami res nimam izkušenj, sem popolna vsejedka. Bolj verjamem v to, da je telo tako popoln mehanizem, da nam veliko pove, če ga le poslušamo. Tudi to, kaj mu manjka ali česa je preveč.

Imaš 15 minut prostega časa. Greš na internet, vzameš v roke knjigo ali kaj drugega?
Na hitro preletim telefon – klasika, ki mi gre že kar malo na živce, ampak tako trenutno živimo. Potem pa vzamem v roke knjigo - posebno to velja poleti. Všeč so mi zgodovinsko-kriminalne zgodbe, kot so knjige Dana Browna, rada pa berem tudi razne priročnike; zdaj recimo berem knjigo o delovanju možganov.

Foto: Katja Žagar

Ali življenje in dogodke analiziraš ali ga raje preprosto živiš in morebitne težave rešuješ sproti?
Kar sproti živim in rešujem težave. Se mi pa običajno zgodi, da mi povzročajo stres malenkosti.

Torej vidiš in kupiš ali vidiš in premišljuješ?
Vidim in kupim, kar je pogosto zelo slaba ideja. Kupim recimo kak modni kos, ki je poseben, ampak ga ne morem z ničemer kombinirati.

Si podlegla letošnjemu trendu napihljivih plamencev, samorogov in labodov pa motivov teh živali na vseh mogočih oblačilih?
(smeh) Ne, nisem. Nikoli tudi ne bi kupila trendi oblačila, ki mi ne pristaja, saj imam svoj slog in kombiniram s temi kosi. Nisem recimo podlegla bleščicam na čevljih, ki so letos trend, prej kupim kakšno stvar, ki je všeč redkim, potem pa kasneje ugotovim, da je popularna.

Je bilo tako tudi z občudovanjem Indijancev?
Verjetno to izvira iz otroštva, ko sva s teto film Pleše z volkovi gotovo gledali dvajsetkrat. Od takrat naprej sem bila vsako leto za maškare Indijanka. Všeč so mi zaradi svojega odnosa do narave in živali; ta je zelo blizu mojemu odnosu.

»Tara je krasila tudi naslovnico revije Simply Clever – skupaj z mestnim malčkom Citigojem.« (Foto: Aljoša Rebolj)

Ti je žal, da te je življenje potegnilo nekoliko stran od umetnosti?
Ne morem reči, da mi je žal, saj umetniška žilica in želja ustvarjati vedno ostane v tebi. Trenutno se bolj posvečam karieri, ampak se vračam k umetnosti kadarkoli imam čas. Umetnosti mi predstavlja neke vrste most na drugo stran, v druge svetove. Zdi se mi, da človeka vsako ustvarjanje premakne na drugo frekvenco, ga utiri, mu daje navdih. Zdi se mi, da skozi ustvarjanje jaz postanem še bolj jaz. Umetniško ustvarjanje je pač nekaj najčistejšega.