Intervjuji

Njene barve / TESA JURJAŠEVIČ

Že pri 16 letih je postala ena prvih modnih blogerk v Sloveniji. Na Instragramu ima danes že več kot 20 tisoč sledilcev. Pronicljiva sogovornica z jasnimi stališči je tudi vplivna modna poznavalka in modna urednica Grazie. Kot »mestnega otroka« – tako označuje samo sebe – jo navdušujejo ulice in vse, kar na njih videva.

» Prva dizajnerska torbica, ki sem si jo kupila sama in s katero sem začela pot prave 'fashioniste'. «

Kako prepoznaš in razumeš govorico mode, ko nanjo naletiš na ulici?
Moda in slog izkazuje to, kar si. Skoznjo vsak predstavlja svojo identiteto, četudi se tega morda ne zaveda. Moda na ulici je moja glavna inspiracija pri ustvarjanju lastnih kreacij.

Ali na ljubljanskih ulicah najdeš dovolj navdiha?
Tudi v Sloveniji postajamo bolj drzni, vendarle pa malo pogrešam raznolikost. V Ljubljani so ženske zelo podobno oblečene, na veliki večini vidiš le trendovske kose. Mislim, da se investicija v posebne kose oblačil zelo splača, saj ti tudi v kombinaciji s povsem običajnimi kosi dvignejo tvoj stil. In ne potrebuješ veliko takšnih kosov ...

Občutek za lepo se pri tebi ne ustavi pri modi. Rada imaš tudi arhitekturo. Ti služi le kot podlaga modnega izraza ali ju neločljivo povezuješ?
Gotovo se ljubezen do mode in umetnosti povezujeta, saj vendar tudi moda posega še na druga področja umetnosti in se z njimi prepleta. Zato tudi vedno poskrbim za primerno arhitekturno ozadje svojih fotografij, saj lokacija igra zelo pomembno vlogo.

»Eden mojih najljubših spominov s fotografiranja prve kolekcije meni najljubše modne znamke SUSNYARA.«

Imaš kakšno (še) neuresničeno potovalno željo?
Strašno rada potujem, želja je preveč. Me pa trenutno mikata Islandija in Kuba.

Če ne bi imela sreče in ne bi živela v 4 letnih časih, katerega bi izbrala, če imaš v mislih modo?
Brez pomisleka zgodnjo jesen, ki je tudi sicer moj najljubši letni čas. Živahnih barv ne maram preveč, zato mi je všeč barvna umirjenost jesensko-zimskih kolekcij. Poleg tega obožujem plastenje, skozenj se veliko lažje izražam.

Kaj najraje izbereš: petke, superge ali kaj drugega?
Vedno superge, če se da, tudi za bolj svečane priložnosti. Postale so del moje modne identitete, posebno bele adidaske, ki jih poleti zamenjam s platneno različico.

»Knjiga ene mojih največjih vzornic, ki me navdihuje in motivira na vsakem koraku.«

Se mora moda spreminjati s starostjo? Je sploh treba, da se s starostjo omejujemo?
Ne vidim razloga, da bi se omejevali. Mislim, da se je treba omejevati le pri svoji postavi. Pomembno je oblikovati svoj slog, skozi katerega izpostaviš prednosti in poskušaš skriti pomanjkljivosti. S starostjo se seveda te spreminjajo, zato je prav, da se tudi moda nekoliko spreminja, a le toliko, da ostaneš zvest sebi.

Diplomirala si iz fenomena hitre mode in trajnostnega razvoja. Torej daješ prednost ekološkim oblačilom, ki jih ni sešil osemletnik v Kambodži?
To je v modni industriji zelo sporna tema. Želim si, da bi se lahko oblačila samo v oblačila, ki jih ni izdelal otrok, ki so brez kemikalij in iz okolju neškodljivih materialov. Ampak ta sistem v veliki meri poganjajo ponudniki hitre mode, nesporna oblačila pa so praviloma bistveno dražja.

Tatu – da ali ne?
Absolutno da. Nisem oboževalka velikih poslikav, čeprav občudujem umetnike, ki jih ustvarjajo. Zato že imam štiri majhne, skrite tatuje, dva pa še načrtujem.

Poletna vožnja v avtu in veter v laseh: imaš lase spete ali jim pustiš prosto pot?
Včasih tako, včasih drugače. Ob vročem poldnevu kar vključim klimo in spnem lase. Večerna vožnja s poletnim vetrcem v laseh pa je super. Razkuštrana glava pač sodi k urbanemu slogu.

Kaj pa imaš pri vožnji v avtomobilu najraje?
Zelo rada vozim, predvsem daljše vožnje name delujejo kot terapija. Zato tudi rada vozim sama. Takrat veliko razmišljam, sem sama s sabo in odmaknjena. Vožnja je zame zelo dober izgovor za to, da si vzamem čas zase.

Ampak verjetno mora tudi avtomobil biti lep ...
Sem estet, zato mi je seveda všeč, če ima avto karizmo, da je malo poseben. Sicer rada vozim avtomobile, ki okolja ne obremenjujejo preveč, čeprav priznam, da je moja noga včasih malenkost pretežka. Zato so mi všeč avtomobili, kot je moja Škoda Fabia, v kateri so me pospeški prijetno presenetili.